OZNANILA ZA MESEC MAREC 2016

 

ROMANJE SKOZI SVETA VRATA

 

Papež Frančišek je leta 2015 razglasil izredno sveto leto usmiljenja. Začelo se je 8. decembra in se bo končalo na Kristusa kralja, na zadnjo nedeljo cerkvenega leta 1016. Kaj želi sveti oče s tem svetim letom doseči? Odgovor dobimo že, če poznamo zgodovino izvoljenega ljudstva stare zaveze. »V judovski tradiciji je bilo vsako 50 leto jubilejno leto. V njem so bili Judje dolžni ponovno vzpostaviti enakost. Družine, ki so izgubile premoženje in svobodo so prejele novo možnost za enakopravno življenje. Danes je Cerkev dala jubileju bolj duhovni pomen. Gre za splošno odpuščanje – odpustek odprt za vse. Je leto priložnosti za odvezo grehov in kazni, je leto sprave, spreobrnjenja in zakramentalne pokore«.(prim Pridi.com). Da bi verniki tudi na zunaj čutili lepoto Božjega usmiljenja in se ob tej lepoti navduševali, je sveti oče naročil, naj se sveta vrata odprejo tudi v vseh stolnicah in cerkvah, ki jih določi škof. Romanje skozi ta vrata naj vernika navdihnejo s posebno Božjo bližino in v njem prebudijo po Božjem usmiljenju in Božji ljubezni. Prav to hrepenenje pa je temeljni pogoj za spravo z Bogom in ljudmi, s seboj in naravo ter pogoj za popolni odpustek. V našo stolno cerkev so že vstopili nekateri romarji posamično ali v skupini. V postnem času pa vsako soboto prihajajo romarji iz posameznih dekanij. Prva je bila na vrsti dekanija Črnomelj. Udeležba je bila izredno lepa (cca. 300 romarjev), ki so vstopili skozi sv. vrata z molitvijo litanij Božjega usmiljenja, nadaljevali s križevim potom ter škofovo mašo. Presenetljivo lepo je bilo, ko so verjetno vsi romarji prejeli tudi sv. spoved. Štirje spovedniki smo spovedovali 2 uri in pol. Po krajšem premoru so si romarji ogledali še dokumentarni film o 10 letnem delovanju škofije.

Kakšna bo udeležba naše dekanije in v njenem okviru naše župnije?

OČE ME ČAKA NA PRAGU,

DA ME SPREJME IN MI VRNE DOSTOJANSTVO BOŽJEGA OTROKA

 

Kaj nam pade na misel ob teh besedah, ki nam jih Bog sporoča po papežu Frančišku in njegovem dokumentu Misericordiae vultus (Obličje usmiljenja)?

Bomo ostali hladni in neprizadeti, ali pa bomo sklenili v srcu: »Vrnil se bom k Očetu.«

Kaj pravi sveti oče o spovedi?

»Zakramenti so konkreten način, po katerem nam Bog hoče priti naproti, nas objeti, ne da bi se sramoval nas in naših omejitev. Med njimi pa zakrament sprave s posebno učinkovitostjo ponavzoča usmiljeno obličje Boga, ga konkretizira in neprestano razodeva. Spoved ne sme biti »mučenje«, ampak bi vsi morali iz spovednice priti s srečo v srcu, z obrazom, obsijanim z upanjem, in včasih tudi s solzami spreobrnjenja in veselja. Zakrament spovedi ne pomeni napornega, neprijetnega in vsiljivega izpraševanja. Biti mora svobodno srečanje, bogato s človečnostjo, preko katerega se lahko »vzgaja k usmiljenju«, ki obsega tudi zavzetost za popravilo storjenega hudega. Tako se bo vernik čutil povabljenega k redni spovedi. Naučil se bo tudi opraviti jo na najboljši način, z občutljivostjo duha, ki je dobra za srce spovedanca in tudi spovednika. »Na ta način mi, spovedniki, pomagamo rasti v osebnem odnosu z Bogom, tako da se v srcih širi njegovo kraljestvo ljubezni in miru.« »Pustite, da vas vzgaja zakrament sprave.«

Osebe, ki se po več mesecih ali letih kot izgubljeni sin vrnejo vase, se odločijo vstati in vrniti v Očetovo hišo, da bi prosile odpuščanje. »Kako lepo je sprejeti te skesane brate in sestre z objemom usmiljenega Očeta, ki nas zelo ljubi in pripravi gostijo za vsakega sina, ki se z vsem srcem vrne k njemu.

»Vsak skesan vernik, ki pristopi k spovedi, je ''sveta zemlja'', ki jo je treba ''obdelovati'' s pastoralno predanostjo, skrbnostjo in pozornostjo,« je dejal papež Frančišek.

Iz teh papeževih besed lahko čutimo, kako čudovit je dar svete spovedi in kako nesmiselno je, če ga odrivamo iz svojega časa in prostora, ali ga prejemamo le iz navade.

KAJ JE POTREBNO ZA DOBRO SVETO SPOVED – ZA ISKERO SREČANJE Z USMILJENIM OČETOM?

 

Potrebnih je pet stvari, kakor pet prstov: Izpraševanje vesti, kesanje, trdni sklep, spoved in pokora.

Brez dobrega izpraševanja vesti ne more biti pravega kesanja. Kako naj opravimo dobro izpraševanje vesti? Poglejmo se v »ogledalu« Božjih zapovedi, ki slonijo na naslednjih temeljih: Moj odnos ali moja ljubezen do Boga, moj odnos do bližnjega, moj odnos do samega sebe in moj odnos do narave. Da bi lažje presodili svoje življenje v luči teh odnosov ali teh oblik ljubezni, dobite v predalu pod zvonikom zloženko z naslovom SVETA SPOVED – moja priprava z Bogom. Škofje so nam v pastirskem pismu za letošnji postni čas zapisali:

»Pri izpraševanju vesti ni dovolj priti do misli, besed in dejanj, ampak preko njih do ko­renine zla v notranjosti. Isto zlo privre iz nas ob malih kot velikih grehih le v večji ali manj­ši meri. To »globino« pri spovedi izpostavimo Kristusu, da s svojim odrešujočim in zdravilnim usmiljenjem vstopi v grešno rano.
Dobra priprava na zakrament sprave torej ni v čim daljšem seznamu slabih misli, besed in dejanj, čeprav mimo njih ne moremo, ampak v ugotavljanju najglobljih vzrokov«.

Resnemu izpraševanju vesti samo po sebi sledi kesanje. Brez tega elementa ni odpuščanja, ni srečanja z Očetom usmiljenja. Prvima dvema elementoma sledi tretji – trdni sklep. Kdor ni pripravljen na spreobrnjenje, na preusmeritev svojega življenja v tisti točki, ki ga najbolj oddaljuje od Boga, sočloveka, samega sebe in narave, gre mimo Očetove hiše, mimo Očetovega ljubečega obličja.

ZAKAJ SE JE POTREBNO SPOVEDATI PRED DUHOVNIKOM?

 

To vprašanje je novinar zastavil tudi papežu Frančišku. In kaj je ta odgovoril? »Pomembno je, da se postavim pred duhovnika, ki predstavlja Jezusa in mater Cerkev, ki ima poslanstvo podeljevanja Božje milosti«. Papež navaja primer iz vzhodnih Cerkva (pravoslavja) kjer spovednik skesancu položi štolo na glavo in roke čez rame, kot bi ga objel. Nato pravi: »Pri spovedi nismo predvsem zaradi sodbe, čeprav je tudi ta njen del. Gre za veliko več. Stojimo pred osebo, po kateri deluje Kristus, da bi nas ozdravil in nam odpustil. Gre za srečanje z usmiljenjem.« (prim Božje ime.. str 32)

POGOJI ZA POPOLNI ODPUSTEK:

 

1. Izpolnitev vsaj enega od naslednjih predlogov: obisk svetoletne cerkve ter udeležba pri maši ali drugi pobožnosti; opraviti vsaj eno od telesnih del usmiljenja (obisk bolnih, onemoglih, prizadetih, jetnikov…), odpoved slabi navadi oziroma razvadi (pitju alkohola kajenju, odpovedi mesa…), s praktično pomočjo revnim in pomoči potrebnim ali raznim karitativnim in misijonskim ustanovam, posvetiti nekaj prostega časa dejavnostim, ki so koristne za župnijsko skupnost.

2. opraviti zakramentalno spoved

3. prejeti sveto obhajilo

4. moliti po papeževem namenu katerokoli molitev; moliti veroizpoved, Očenaš, Zdrava Marija.

»Božje odpuščanje je močnejše od vsakega greha«   (pp Frančišek)

 

ZAKRAMENT SPRAVE (SPOVEDI) – VIDNO ZNAMENJE BOŽJEGA USMILJENJA

 

Kaj se pri spovedi dogaja, najlepše ponazarja Jezusova prilika o dobrem Očetu ali kakor jo pod drugim imenom poznamo, o izgubljenem sinu.

Papež Frančišek v knjigi Božje ime je usmiljenje navaja misli Albina Lucijanija (pozneje PP. Janeza Pavla I.), ki je na nekih duhovnih vajah za duhovnike takole razlagal zgoraj omenjeno priliko: »Oče nas čaka. Vedno. In nikoli ni prepozno za vrnitev. Je pač Oče. Čaka nas pri vratih in nas že od daleč opazi. Razneži se, nam priteče naproti, se nam vrže okrog vratu in nas nežno poljubi. Naš greh se tako spremeni v dragulj, ki ga Bogu podarimo v tolažbo, ker nam je odpustil. Kadar podarjamo take dragulje, postanemo gospodje. Če se Bogu pustimo tako »premagati«, to ni naš poraz, ampak sladka zmaga.« In papež Frančišek nadaljuje: »Cerkev je po Gospodovem zgledu poklicana izlivati njegovo usmiljenje na vse, ki priznavajo svojo grešnost, odgovornost za storjeno zlo in čutijo potrebo po odpuščanju.«

(Božje ime je usmiljenje, na str 54)

NAPOVEDNI KOLEDAR

za mesec marec

 

4. marec. Prvi petek. Lepo vabljeni k zakramentom.

5. marec. Prva sobota in dekanijsko romanje v stolnico skozi sveta vrata.

7. marec. Po sv. maši bo srečanje biblične skupine. Tema: Prilika o usmiljenem očetu (o izgubljenem sinu).

6. marec. 4. postna nedelja. Sv. maši bosta kot običajno. Med sv. mašo ob 10h bo slovesno krščevanje. Križev pot te nedelje bomo molili v znamenje hvaležnosti za sveto evharistijo.

13. marec. 5. postna - tiha nedelja. Sv. maši bosta kot običajno. Nabirka te nedelje je namenjena semenišču – vzdrževanju naših bogoslovcev. Ob 14.00 bo molitev križevega pota za bolne in kakorkoli telesno ali duhovno ranjene.

Od 14. do 18. marca bo priložnost za sv. spoved. Otroci bodo imeli spoved namesto verouka, odrasli pa boste imeli posebno priložnost (tujega spovednika) v petek 18. marca.

19. marec. Jožef, Jezusov rednik: Sv maša bo ob 8.00.

20. marec. 6. postna - cvetna nedelja. Ob 7.50 bo pred cerkvijo blagoslov zelenja, nato slovesni vhod v cerkev.

24. marec. Veliki četrtek. V stolnici bo ob 9h krizmena sv. maša, doma pa bodo obredi ob 18h.

25. marec. Veliki petek. Ta dan je strogi post. Ob 15h bo v cerkvi križev pot, obredi pa bodo ob 18h.

26. marec. Velika sobota. Blagoslov ognja bo ob 7h, blagoslov velikonočnih jedil kot običajno. Obredi se bodo pričeli ob 18h.

27. marec. VELIKA NOČ.

 

Skrb za župnijsko cerkev:

27.02.-04.03:   5. skupina iz 2. območja

05.03. -11.03: 1. skupina iz 3. območja

12.03.-18.03:   2. skupina iz 3. območja

19.03.-25.03:  3. skupina iz 3. območja

26.03.-01.04:   4. skupina iz 3. območja